DA TE NI SRAM, izven

Da te ni sram je peta predstava znotraj Gledališkega laboratorija LGL, kjer je mladostnikom omogočeno, da ustvarjajo predstave v profesionalnih razmerah. V predstavah Vihar v glavi, Pravica biti človek in Vse je v redu so mladi igralci in igralke, izbrani na avdiciji, ustvarjali pod taktirko izkušenega režiserja in strokovnjakov, tokrat pa bodo pod vodstvom režiserke Varje Hrvatin in v koprodukciji z avstrijskim Dschungel Wien več mesecev pripravljali uprizoritveno gradivo, ki bo kot interaktivni intermedijski eksperiment zaživelo v igri članic in članov ansambla LGL ter gostov. Predstava, ki preigrava meje in razmerja moči med javnim in anonimnim, med družbenimi konstrukti, predsodki, stereotipi in intimo ter razmerjem med lastno prezentacijo in objektivizacijo drugih, nastaja v okviru evropskega projekta ConnectUp.
Hrbtenica uprizoritve je zasnovana kot novo (fiktivno) družbeno omrežje, v katero gledalci vstopajo sočasno z vstopom na predstavo. Ob tem dobijo tudi dostop do programske opreme, ki jim omogoča modifikacijo fotografij svojega obraza in telesa ter t. i. face filtre, s čimer si vsak gledalec lahko ustvari profilno sliko »idealne« verzije samega sebe. Gledalcem je prepuščena svoboda iskrenosti, saj jim profil in njihov »avatar« omogočata anonimnost. Na družbeno omrežje so s svojimi »idealnimi« podobami anonimno prijavljeni tudi igralci, ki vstopijo v dialog z gledalci prek javnega spletnega pogovora.

Da te ni sram raziskuje meje in siva območja, kjer ni jasno, kdaj sta telo in identiteta objektivizirana po lastni volji ter kdaj zunanja in nepredvidljiva objektivizacija postaneta problem. Delo preigrava dokumentarni vpogled v izkušnje različnih spletnih odnosov in oblik druženja ter v poetično raven notranjih krajin v času, ko intima čedalje bolj postaja domena javnega. Če je virtualna realnost prostor, kjer smo lahko vse to, kar smo si zmeraj želeli, kjer meje in omejitve ne obstajajo, predstava Da te ni sram želi z interaktivnostjo ter intermedijskostjo uprizoritve raziskovati, kako ta prostor potencialne utopije virtualnosti prenesti v fizični prostor gledališča. Prostor, v katerem lahko vsak postane idealna verzija samega sebe. Svet, kjer predsodki, stigma in margina ne obstajajo, svet, kjer vse lahko postane mainstream. Kaj se pa zgodi potem? Kakšna pravila bi imela družbena omrežja, če bi jih kot igro igrali v živo?

Projekt bo potekal v treh fazah, začenši z obsežno raziskavo, v kateri bodo ustvarjalci sodelovali z različnimi skupinami mladih v Sloveniji in Avstriji v obliki praktičnih delavnic. Izkušena gledališka ustvarjalka, koreografka in umetniška vodja gledališča za mladino gledališča Dschungel Wien Corinne Eckenstein bo za ustvarjalno ekipo in mlade sodelujoče pripravila obsežno delavnico, v kateri bodo raziskovali, kako lahko prek razumevanja svojega telesa in odzivov na dražljaje iz okolice snujejo uprizoritvene materiale. Delavnica bo temeljila predvsem na dolgotrajnem povezovanju različnih pogledov, razumevanj in dojemanj te tematike. Nato bodo prek metodologije dramskega pisanja in jezika družbenih omrežij ter preizkušanja programske opreme za remodifikacijo obraza in telesa za družbena omrežja nabirali vsebinsko gradivo o samopodobi, predsodkih, idealih, odnosih in izkušnjah na družbenih omrežjih. V sklopu projekta Kreativne Evrope ConnectUp se bodo sodelujoči ob koncu raziskave povezali še z britanskim gledališčem Derby Theatre in z njim preučili možnost evalvacije in praktične uporabe raziskanega materiala. Nato se bo ustvarjalna ekipa lotila preizkuševanja nabranega tekstovnega gradiva, vzpostavljanja programskih in tehničnih možnosti uprizoritve, ki jih bodo nato v zadnji stopnji procesa združili in povezali v celostni uprizoritveni dogodek. Mladostniki, ki bodo pri snovanju stalno navzoči, pa se bodo po končanem projektu udeležili tudi srečanja ConnectUp, kjer bodo lahko delili svoje izkušnje z drugimi partnerji projekta, obiskali tuji mednarodni festival, se udeležili dodatnih delavnic in sodelovali pri snovanju performativnega dogodka.

V sodelovanju z Dschungel Wien in v koprodukciji z Gledališčem Alpha (Češka)

V okviru projekta Ustvarjalne Evrope ConnectUp.

Varja Hrvatinje dramaturginja, dramatičarka ter od leta 2018 urednica oddaje Teritorij teatra na Radiu Študent. Diplomirala je iz dramaturgije in scenskih umetnosti ter magistrirala iz filmskega in televizijskega ustvarjanja, smer scenaristika, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Njena dramska besedila so bila objavljena v publikacijah Adept, Dialogi, Literatura, Sodobnost, Maska in November, njena teoretska besedila pa v številnih gledaliških listih, na platformi Neodvisni ter v revijah Amfiteater, Dialogi in Maska. Njeno dramsko besedilo Vse se je začelo z golažem iz zajčkov (2019) je bilo krstno uprizorjeno v režiji Eve Kokalj na Novi pošti ter bilo uvrščeno v spremljevalni program 54. Festivala Borštnikovo srečanje in 50. Tedna slovenske drame. Leta 2020 je na 50. Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko ter s Prešernovim gledališčem Kranj sodelovala pri projektu Monologi s kavča. Leta 2021 je uprizorila svoja prva avtorska projekta Najraje bi se udrla v zemljo, ki je bil uvrščen v tekmovalni program 57. Festivala Borštnikovo srečanje ter Zelda, ki je bil uvrščen v spremljevalni program 52. Tedna slovenske drame. Leta 2022 je z Nino Ramšak Marković soustvarila uprizoritev Apofenija/1, trenutno pa v koprodukciji Zavoda Sploh in Vie Negative pripravlja cikel site-specific performansov La isla bonita.

Evropski projekt ConnectUp vključuje 14 partnerjev iz 10 držav, med katerimi so gledališča, festivali in univerze. Vodilna organizacija je norveška Univerza v Adgerju (Akademija za likovno umetnost), ki si prizadeva za najnaprednejše inovacije v izobraževalno-raziskovalnem delu. Projekt uvaja mednarodno kulturno pobudo za starejše od 12 let, s katero želi ustvariti protiutež v procesu večanja družbene in kulturne razklanosti v Evropi. Deset gledališč z različnim umetniškim znanjem, devet festivalov in dve univerzi, ki delujejo na področju gledališča za mlade, združujejo svoje veščine v evropski »uniji različnosti« in načrtujejo večje naložbe v razvoj občinstva. Gledališča in festivali si prizadevajo, da bi vsaj v svojih prostorih ustvarili presek družbe, kjer bi se srečevali obstoječe občinstvo iz srednjega razreda in občinstvo z družbenega roba. V sklopu projekta partnerji pripravljajo koprodukcijske uprizoritvene projekte, v katere so intenzivno vključeni najstniki, ter izobražujejo t. i. gledališke mediatorje, ki bodo vez med ciljnimi skupinami, gledališči in šolami.